Sedaj gre pa zares :) Naj vam povem, da je branje Svetega pisma, duhovne besede, mesenemu človeku zelo težko in odbijajoče. Tudi meni je bilo, a če vztrajaš, se po določenem času prenehaš ponosno upirati in sprejmeš njegovo sporočilo. Od takrat naprej ti branje Svetega pisma postane nekaj povsem naravnega, koristnega, vsakodnevna hrana, s katero lahko ostaneš trden v majavem svetu.
Primerjavo med mojimi popravki, novim SSP prevodom in Biblijo kralja Jakoba si lahko pogledate in naložite na svoj računalnik z naslednje povezave: povezava do pdf datoteke
Moji popravki so sicer daleč boljši od novejših prevodov - mestoma tudi od Chrastkovega prevoda iz leta 1914, a Biblija kralja Jakoba (King James Bible) je vendarle zrel sadež reformacije, ki ga priporočam vsakomur.
In še nekaj priporočam: pisma so sicer razdeljena na poglavja, a ne prenehajte z branjem tam, kjer se konča poglavje. Velikokrat se misel nadaljuje in je tako umetno prekinjena. Veste, z duhovno literaturo ni tako kot z navadno. Navaden roman prebereš enkrat in to je to - potem moraš kupiti ali si izposoditi drug roman. Sveto pismo pa prebereš 1x, 2x, 3x, 10x, 50x in vedno najdeš v njem kaj novega.
Jaz bom poskušal dati samo kratke komentarje, a vedite, da se da o marsičem povedati veliko, veliko več. Ni meja :)
Pismo Rimljanom 1
1 Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican za apostola, odbran za Božji evangelij,
Pavel se ni sam oklical za apostola, ampak je bil poklican. Jezus ga je osebno poklical, kristjani pa so to potrdili. Poslanstvo apostolov? Oznanjati Božji evangelij. Evangelij pomeni vesela novica. In vesele novice ni, če ni prej slabe. Slaba novica je, da smo vsi podn, dobra pa je, da je upanje za nas. Apostole je izbral Bog Oče, bili so izbrani, odbrani med ljudmi, da so pričali o Jezusu Kristusu. Oni so ga osebno poznali.
2 (ki ga je Bog vnaprej obljubil po svojih prerokih v svetih pismih),
Bog je vnaprej obljubil veselo novico. Vse, kar je zapisano v Novi zavezi, je bilo že poprej napovedano v Stari zavezi, v kateri so zapisane besede prerokov. Ko opaziš to neverjetno ujemanje - od časovne napovedi prihoda Jezusa Kristusa do praktično vsega - vidiš, da gre za knjigo, ki jo je napisal nekdo izven okvira časa. Res je, da bi jo Judje lahko ponaredili ali pa katoliki - pa je niso. Judje so bili zaradi nje vedno preganjani. Judje so izredno pametno ljudstvo in ker so tako pametni, bi si lahko izmislili religijo, zaradi katere ne bi bili preganjani. Zaključek - Stara zaveza ni ponarejena. Kaj pa Nova? Katolicizem je v Svetem pismu očrnjen na vsaki strani. Če bi Novo zavezo napisali katoliki, če so tako inteligentni, bi lahko dodali marsikaj, da bi opravičili svoja Bogu sovražna dejanja in izpustili marsikaj, kar jih obremenjuje - pa tega niso storili. Zaključek - Nova zaveza ni ponarejena. In še nekaj - Bog nam je obljubil evangelij, ni ga samo napovedal. Obljuba izraža skrb za nas.
3 o svojem Sinu Jezusu Kristusu, našem Gospodu, ki je bil narejen po mesu iz Davidovega semena,
Seme označuje potomstvo. Marija je bila Davidova potomka in tudi Jožef je bil. Že Evi je bila dana obljuba, da bo njeno seme porazilo Kačo (Satana), Kača pa mu bo strla peto (1Mz 3:15). In Jezusu so zabili žebelj v peti. Jezus Kristus je bil pravi Bog in pravi človek. Jezus je obstajal še predno se je učlovečil in postal človek. Bil je pravi človek - ni bil kot nekateri mitološki bogovi, ki se samo pretvarjajo, da so človek. Tako zelo se je ponižal... Bil je otrok, popolnoma nebogljen, neveden in je rastel in rastel...
4 in je bil razglašen za vsemogočnega Božjega Sina po duhu svetosti z vstajenjem od mrtvih:
Sveti duh je obudil Jezusa Kristusa od mrtvih. S tem je Bog Oče potrdil, da je šlo za njegovega Sina, ki je govoril njegovo besedo. Nemogoče je, da bi preživel križanje in še sunek s sulico pod rebra. Umrl je. Čeprav je že prerok Elija obudil fantiča od mrtvih (2Kr 8:5) - kar je slika, podoba, napoved Jezusovega vstajenja - in čeprav je tudi Jezus obudil mrtve in tudi Pavel - se Jezusovo vstajenje razlikuje od vseh naštetih. Povsod je Sveti duh, Bog deloval po ljudeh - Jezusa Kristusa pa je obudil brez posredništva ljudi.
5 po katerem smo prejeli milost in apostolstvo, da bi zaradi njegovega imena pripeljali vse narode k poslušnosti vere.
Jezus Kristus je tisti, ki daje milost. Milost se pa daje ubogim. In če si ponosen - potem za tebe ni milosti, dokler ti Bog ne zlomi ponos. To pa zna boleti.
6 Med njimi ste tudi vi, ki vas je poklical Jezus Kristus.
Tudi nas, ki sedaj beremo o tem, nas kliče Jezus Kristus.
7 Vsem, ki ste v Rimu, Bogu zelo ljubimi, poklicanimi, da bi bili svetniki; milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in od Gospoda Jezusa Kristusa.
Klicani smo, da bi bili svetniki, to je v družbi Boga, ki je ljubezen, da bi prejeli milost, da bi živeli v miru. Sliši se dobro, mar ne? In je dobro :) Tukaj se omenja Bog Oče in Gospod Jezus Kristus. Ali je Jezus Kristus tudi Bog? Definitivno. Veliko verzov, veliko zgodb razloži odnos med Bogom Očetom in Jezusom Kristusom, ki je Božja beseda.
8 Najprej se zahvalim svojemu Bogu po Jezusu Kristusu za vse vas, da se o vaši veri govori po vsem svetu.
Najprej se zahvalimo Bogu, ki je v nebesih in sicer preko Jezusa Kristusa, ki je posrednik med nami in Bogom Očetom. Sami se ne moremo obrniti na Boga Očeta, saj bi nas njegova svetost uničila. Jezus Kristus je premostil prepad med nami in Bogom Očetom in preko njega imamo dostop do Boga Očeta. Pavel se zahvaljuje Bogu, da so Rimljani prejeli vero in da je njihova vera živa, saj se o njej govori po vsem svetu. Živa vera pa zasadi in rodi vero tudi v drugih. Mrtva vera je ne more.
9 Kajti Bog je moja priča (Njemu služim s svojim duhom v evangeliju njegovega Sina), da se vas neprenehoma vedno spominjam v svojih molitvah,
Bog je naša priča - ne rabimo se nič dokazovati drugim ali sebi - Bog že ve. Veliko ljudi trpi zaradi tega, ker so jih ljudje po krivem obsodili. Če bi sprejeli vero, bi jim Bog odvzel trpljenje. V prvi vrsti Pavel služi Bogu, saj je njegov služabnik. V svojih molitvah se vedno in neprenehoma spominja na ljudi. Nikoli se ne utrudi dobro želeti ljudem. Molitev je prošnja Bogu, pogovor z Bogom in ne recitacija. Veliko ljudi z mrtvo vero želi dokazati, da so kristjani, a ko recitirajo in recitirajo "molitve" za druge, se utrudijo in postanejo zagrenjeni, saj jim ni uspelo dokazati, da ljubijo. Dokler to počnemo, smo prevarantje. Pavel pa se ne utrudi in tudi noben resnični kristjan se ne utrudi. Kakor se ljudje ne utrudijo želeti slabo drugim, se kristjan ne utrudi želeti dobrega drugim.
10 v katerih prosim, da bi na kakršenkoli način imel uspešno potovanje, da bi tako po Božji volji prišel k vam.
Zakaj prosi, da bi prišel k njim?
11 Hrepenim namreč po tem, da bi vas videl in vam posredoval kakšen duhoven dar, da bi vas utrdil,
Čudovito je videti kristjane - a Pavel si jih ne želi videti (samo) zaradi sebe, ampak da bi jim lahko pomagal, da bi jih utrdil. To je nesebičnost in ljubezen je nesebična.
12 to je, da bi bil skupaj z vami potolažen po skupni veri, ki jo imamo.
Storilec v pasivu je v slovenščini označen z besedami: po, preko, skozi, z... In včasih pride do zmešnjave, ko beremo: po Kristusu, po vstajenju... Vse te besede imajo lahko namreč tudi drug pomen. Angleščina je bolj precizna glede tega. Torej - vera je tista, ki nas potolaži, razveseli (comforted). Torej, on in oni - skupaj.
13 Ne bi želel, bratje, da bi ne vedeli, da sem se mnogokrat namenil priti k vam, (a mi je bilo to do sedaj onemogočeno,) da bi tudi med vami imel kaj sadu tako kakor med drugimi narodi.
14 Dolžnik sem, tako Grkom kakor barbarom, tako modrim kakor neumnim,
O čem govori Pavel? Lahko govori o tem, da je dolžnik tistim, katerim je oznanil evangelij in so ga prejeli, lahko pa govori tudi o tem, da je dolžnik vsem ljudem. Sam imam takšno izkušnjo, da ko sem sprejel vero, se počutim dolžnika vsem ljudem. Pred tem sem se pritoževal in občasno tudi lagal samemu sebi in drugim, da sem hvaležen. A potem spoznaš, da si dolžnik vsakemu človeku - naj ti je storil dobro ali hudo - vse imaš rad in vsem želiš dobro.
15 zato sem pripravljen, kar zadeva mene, pridigati evangelij tudi vam, ki živite v Rimu.
Torej, Pavel je že vsem dolžnik, pa naj bo še Rimljanom.
16 Kajti ne sramujem se Kristusovega evangelija, zakaj on je Božja moč, ki odrešuje vsakega, ki veruje: najprej Juda in tudi Grka.
Gre za Kristusovo veselo novico in ta novica je Božja moč, ki nas reši greha, življenja brez ljubezni, zlobe pa tudi Božje obsodbe. Bog je ljubezen in potrpežljiv, a ne v nedogled - ljubezen ne bo trpela zlobe v nedogled, ampak jo bo v nekem času uničila. Zakaj najprej Judu? Bog si je izbral Abrahama in Abraham ga je poslušal. Abrahamovi potomci so bili Judje in med Judi se je rodil Jezus - zato so oni prvi. Njim je bila vesela novica najprej oznanjena, šele nato so prišli na vrsto nejudje. Kako sem se sramoval Kristusovega evangelija! Vse, kar sem vedel, je kazalo na to, da gre za pravljico - a Bog mi je potem odprl oči, tako da sedaj lahko z vsem razumom vem, da Bog obstaja in da je Jezus Kristus Božja beseda. Hvaljen Jezus :) Kar je dal meni, želim dati tudi tebi.
17 V njem je namreč razodeta Božja pravičnost, ki pride iz vere v vero - kakor je zapisano: Pravični bo živel po veri (Hab 2:4)
Po veri, iz vere, preko vere = pasiv. Vera je tista, ki daje življenje. In Jezus Kristus je bil tisti, ki je bil pravičen in je živel preko vere. In zaradi njega lahko tudi mi. Vera v Jezusa Kristusa in njegovo in Očetovo ljubezen nas lahko očisti vse nesnage in zla, zaseje v nas ljubezen, ki zraste, dokler ne obrodi sadu. V ljubezni je večno življenje - to vemo vsi - kadar sovražimo, želimo smrti sebi ali pa drugim - v zlu je samo smrt.
Kaj pa pomeni, da je v evangeliju ali v Kristusu razodeta Božja pravičnost? To razloži Pavel malo kasneje v Rim 3:25-26. Zato je pomembno, da beremo Pismo v celoti ali v čimvečjih kosih, kolikor le lahko. Vse piše :) Ne rabimo si čisto nič izmišljevati. Božjo besedo so razumeli in razlagali tudi navadni in neuki ribiči (večina apostolov je bila ribičev) - brez doktoratov iz teologije. Vsakdo lahko razume Božjo besedo!
18 Božja jeza se namreč razodeva iz nebes nad vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki zadržujejo resnico v krivičnosti,
Kaj počnemo? Zadržujemo resnico, tlačimo resnico s krivičnostjo in glede tega Bog ni vesel. Sledi njegova jeza, ki pomeni sodbo. Ni pravičnosti brez sodbe - če Bog ne sodi, potem ni pravičen. Če te vržem iz hiše in ti storim še marsikaj hudega, pa me nihče ne obsodi, ali boš rekel, da so takšni ljudje pošteni? Tvoji prijatelji? Sodi pa lahko le tisti, ki ima oblast in moč. Bog, ki ne sodi, je nemočen bog ali pa brezbrižen, neprijateljski do zatiranih, prijatelj zatiralcev.
Pomembno sporočilo tukaj je tudi, da smo mi tisti, ki zadržujemo resnico v krivičnosti in se potem sprašujemo, kje je resnica (Bog, Jezus). Našo izprijenost lahko primerjamo z igro v bazenu, kjer si ljudje dajo pod rit majhno žogo in skušajo prepričati druge, da nimajo žoge - a sedijo na njej! In tako počnemo tudi mi z resnico, z resnico o Bogu. Filozofi in tudi mi temeljimo svoje življenjske poglede na Bogu, a hkrati se sprašujemo, če obstaja. Mi vemo, da obstaja, a se pretvarjamo, da ne vemo.
19 zakaj to, kar je mogoče spoznati o Bogu, je manifestirano v njih samih; Bog jim je to razodel.
Ena stvar je npr. vest (Rim 2:15), ki jo skušamo ubiti. A tukaj Pavel govori o nečem drugem. O čem?
20 Kajti kar se od njega ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od stvarjenja sveta zaznava z umom in jasno vidi po njegovih delih, tako da so brez izgovora.
Tukaj nam Pavel pove, da lahko "vidimo" Boga z umom. Njegovo moč in božanskost lahko vidimo z umom po njegovih delih. Znanstveniki temu pravijo zakoni. Zakoni so duhovni in niso materialni. To je Božja moč. Kdo drži skupaj atome? Sila. Da, a kaj je sila? Kje je njen izvor? Tega noben fizik ne ve povedati. In v Genezi tudi jasno piše, kaj je Bog zapovedal. Tudi to so njegovi zakoni - da imajo živali potomce po svoji vrsti. Opici se skoti opica, nilskemu konju nilski konj, kravi krava. In vsi verujemo in se zanašamo, da bo prišel jutrišnji dan in da bodo tudi jutri veljali isti zakoni. In kaj pravijo današnji "kristjani"? Ne moremo vedeti, če Bog obstaja. Žalostno - nasprotujejo Božji besedi, za katero pravijo, da verujejo vanjo. Ali so lažnivci ali pa nespametni. Tudi sam sem bil tak - nespameten lažnivec, a Jezus nas lahko tega reši.
21 Čeprav so Boga poznali, ga niso kot Boga slavili, niti mu niso bili hvaležni, marveč so v svojih mislih postali prazni in njihovo nespametno srce je potemnelo.
KJV pravi, da so njihove imaginations postale prazne. In danes počnemo ravno to - s pomočjo domišljije se potopimo v navidezen svet praznine (budistična meditacija ali pa katerakoli druga). In tudi naše misli so prazne. O čem že premišljujemo? O nepomembnih stvareh. Vidimo, da smo tukaj le za kratek čas, mi pa se obnašamo, kot da ne bomo nikoli zapustili tega sveta. Na tem svetu smo zato, da si izberemo - ali želimo večno živeti ali želimo fino trpeti in potem umreti. In ne razmišljamo samo o ploščicah v kopalnici, ampak tudi o še bolj zlih stvareh, kako škoditi drugim, kako se norčevati iz drugih, kako sebe prikazati v boljši luči kot smo in posledično, kako izpadejo drugi slabše.
22 Trdili so, da so modri, a so postali neumni
Bog mi je dal kar bistro pamet in vem veliko stvari. Veliko ljudi ima bistrejšo pamet od mene in veliko ljudi ve še več. A koliko jih je, ki vedo manj in so manj bistri, pa me imajo za norca, sebe pa kujejo v zvezde? Dandanes se ima vsakdo za modrega, a brez Boga smo neumni. Tudi če smo še tako bistri in če imamo vse človeško znanje. Čeprav trdimo, da počnemo dobro, počnemo zlo. Poglejte že samo, kaj počnemo s hrano. Zastrupljamo jo. Zastrupljamo zrak, vodo, zemljo, hrano in potem dihamo zrak, pijemo vodo, jemo hrano in občudujemo sami sebe. Ali je to modro?
23 in zamenjali so slavo nepokvarjenega in neminljivega Boga s podobo, slično pokvarjenim in minljivim: človeku in pticam, četveronožcem in plazilcem.
Tudi tukaj se kaže naša nespamet. Kako lahko častimo človeka in živali kot Boga? Ali je človek izvor sile? Ali njegova sila uravnava gibanje planetov? Če to počnemo, zaničujemo Boga. In še več - klanjamo se podobam - mrtvim kipcem, slikam! Biblija pravi, da se Boga slavi v duhu in v resnici (Jn 4:23). Pavel je rekel, da služi Bogu v duhu, z duhom. In kaj počnejo ljudje? Lažejo se in se klanjajo kipcem, katoliki se klanjajo monštrancam, papežu, moški se klanjajo ženskam, ženske se klanjajo komur se pač že klanjajo, veliko moških in žensk se klanja denarju. Ali jih lahko denar odreši smrti? Ne more. Jezus Kristus nas lahko.
24 Zato jih je Bog prepustil poželenjem njihovih src v nečistost, tako da so sami med seboj sramotili svoja telesa:
In kaj počnemo mi? Sramotimo telesa drugih - se norčujemo iz njih. Gre pa še za drugačno sramotenje - in sicer da uporabljamo svoja telesa in telesa drugih na način, za katerega niso bila ustvarjena.
25 ki so Božjo resnico spremenili v laž in častili in služili ustvarjena bitja* bolj kot Stvarnika, ki je blagoslovljen na veke, amen.
Ozri se samo nekaj verzov nazaj. Božja beseda pravi, da vemo za Boga in da ga lahko spoznamo in "vidimo", mi pa pravimo: "Pokaži mi Boga in verjel bom." Mislimo namreč, da se Boga ne da videti. Biblija pravi eno, mi pravimo drugo. In koga častimo? Bolj častimo ljudi kot Stvarnika. Saj, no, tako, za vsak slučaj, se spomnimo tudi nanj - da bo tiho in da nam ne bo mogel ničesar reči - tako si vsaj mislimo, a smo v zmoti - a bolj častimo in služimo ljudem (tudi sami sebi) in živalim. In ne samo ljudem, tudi stvarstvu (beseda creature* pomeni ustvarjene stvari - tako žive kot nežive): denarju... Kaj ko bi najprej častili in služili Boga, Boga življenja in ljubezni? Ko bi nam bilo njegovo priznanje pomembnejše od priznanja ljudi? Tudi mi bi postali blagoslovljeni. Amen.
26 Zaradi tega jih je Bog prepustil nagnusnim nagnjenjem. Celo njihove ženske so zamenjale naravno občevanje s protinaravnim;
Analno, oralno, ženska sama s seboj, ženska z žensko. V prejšnjem verzu so omenjane tudi živali in tudi drugod po Bibliji je opisano, kaj so počela ljudstva - občevali so z živalmi.
27 in podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in goreli v svojem poželenju drug za drugega. Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali plačilo, ustrezno svoji zmoti.
Kakšno je to plačilo? Ne vem. AIDS se je najprej pojavil med homoseksualci. A vrnimo se v Pavlov čas. Grška nekultura je bila znana po tem, da so učitelji natepavali mlade fantiče. To je bilo nekaj normalnega. A greh dela greh. Če počneš nekaj, kar je proti Božjemu zakonu, sledijo posledice. Na tak način nas Bog opominja, da nekaj ne počnemo prav, da počnemo nekaj, kar ni v skladu z naravo ljubezni.
28 In ker niso hoteli obdržati Boga v svojem vedenju, jih je Bog izročil pokvarjenemu umu, da bi počeli stvari, ki niso spodobne;
Brez vedenja o pravem Bogu začnemo početi vse vrste nespodobnih stvari. Pri tem nam pomaga naš pokvarjen um.
29 polni so vsakršne krivičnosti, kurbarije, zlobnosti, lakomnosti, hudobije, polni zavisti, ubijanja, prepirljivosti (tekmovalnosti), zvijačnosti, želje po škodovanju drugim, hujskači so,
okej, sedaj smo se prepoznali - to smo mi - in to boli - a gre za diagnozo - ni prijetno, je pa koristno.
30 obrekljivci, Bogu sovražni, žaljivci, ponosni, bahači, iznajdljivi v hudobiji, neposlušni staršem,
Kaj pa je narobe, če si ponosen? Druge tlačiš v blato. Ali si rad v družbi ponosnih ljudi, ki se imajo za več od tebe, ki na tebe gledajo zviška, ki imajo tvoje življenje za napako, ki je ni moč popraviti?
Kaj pa je narobe, če smo neposlušni staršem? Če ne želiš videti, da je to zelo slabo za tebe, potem boš imel otroke, ki bodo še bolj neposlušni kot ti. Ko jih boš prosil vode, ti je ne bodo dali. Ko si boš želel počitka, ti bodo skakali po glavi. Ko si boš želel živeti, te bodo zavarovali in ubili. Vse to se stopnjuje iz ene generacije v drugo.
31 brez razumevanja, nezvesti, trdega srca, katerih se ne da pomiriti, brez usmiljenja,
"Joj no, zdaj mi je začela ta Biblija pa že presedati. Same grde stvari govori..." Če si to misliš, nisi edini - tudi jaz sem tako mislil, dokler mi ni Bog poteptal ponosa. Še vedno ga imam, čisto majhen je, in včasih se moram prav potruditi, da se lahko pobaham.
32 kateri poznajo sodbo Boga, da so takšni, ki to počnejo, vredni smrti, takisto ne samo počenjajo, ampak najdejo tudi užitek v njih, ki to delajo.
V verzu 29 je omenjena kurbarija. Kurbarija pomeni imeti spolnost z osebo, ki ni tvoj zakonec. Še več - Jezus pravi, da če drugo žensko (ali moškega) samo pogledamo in si jo v srcu zaželimo, smo z njo že prešuštvovali. Kako radi gledamo kurbarijo po televiziji, kako radi jo gledamo v živo, kako radi poslušamo o njej? Kako radi najdemo užitek v igralcih, ki nam pričarajo kurbarijo in nasilje v naše domove? Zaradi tega jih slavimo - oni so carji v naših očeh, a v Božjih so oni in mi...?
Takšna so merila Boga in po njegovih merilih si ti in jaz ne zasluživa čisto nič dobrega - zasluživa si smrt. A po milosti Jezusa Kristusa lahko prejmeva milost, usmiljenje. On nas lahko potegne iz tega blata in nam da novo srce. Ko veš, kje si sedaj, željno prosiš Boga usmiljenja, da naj te ne obsodi. In zaenkrat je še čas, da se spravimo z Bogom preko Jezusa Kristusa. Ne čakaj na jutri.
Kako se ti je zdelo? Je bilo naporno? Skušal sem biti nežen in razumevajoč. Ni lahko, da. Sedaj razumeš, zakaj katoliki raje častijo monštranco kot pa da bi brali Sveto pismo, da bi se hranili s pravim kruhom. Ni lahko, saj pred tem, pred resnico bežiš že vse svoje življenje. Brez Kristusa ostanemo tam, kjer smo. Z njim pa imamo upanje. Diagnoza ni bila najboljša, a po eni strani je fino, ko vemo, da nismo zdravi, čeprav se nam zdi, da smo. Če misliš, da življenje že sedaj ni slabo, ali si predstavljaš, kakšno je šele potem, ko si ozdravljen? Fantastično :)
In ne pozabi - čeprav se je tukaj zaključilo prvo poglavje, se pismo šele dobro začenja.
